Neslišana moč terapije s poslušanjem

Kako lahko terapija s poslušanjem pomaga uravnavati živčni sistem

Predstavljajte si terapijo, pri kateri samo poslušate zvoke ali glasbo, zaradi česar se počutite mirnejše, bolj povezane in bolj obvladane.

Pri terapiji s poslušanjem ne gre le za uživanje v glasbi. Je učinkovita metoda, podprta z znanostjo, ki pomaga možganom in telesu, da bolje delujejo.

V tem blogu bomo na podlagi najnovejših raziskav in primerov iz resničnega življenja raziskali, kako lahko terapija s poslušanjem pomaga izboljšati vaše duševno zdravje.

Moč terapije s poslušanjem

Terapija s poslušanjem uporablja določene zvoke, glasbo in frekvence za aktiviranje živčnega sistema. Toda kako točno deluje? Skrivnost se skriva v nevroplastičnosti, ki je neverjetna sposobnost naših možganov, da se spreminjajo in prilagajajo.

Ko poslušate terapijo poslušanja, aktivirate dele možganov, ki vplivajo na vaša čustva, vedenje in celo telo. Te spremembe niso le začasne, temveč lahko zagotovijo trajno izboljšanje vašega počutja in odzivanja na življenjske izzive [Chatterjee et al., 2021].

Pomemben del terapije poslušanja je povezava med možgani in avtonomnim živčnim sistemom. Ta del živčnega sistema uravnava pomembne funkcije, kot so srčni utrip, dihanje in prebava.

S poslušanjem določenih zvokov lahko uravnovesimo ta sistem, zaradi česar se boste počutili mirneje in bolje [McCorry, 2007].

Terapija s poslušanjem in vagusni živec

Eden najpomembnejših delov terapije poslušanja je vagusni živec.

Morda ste že slišali, da je vagusni živec "avtocesta" med možgani in telesom.

Ta živec močno vpliva na naše duševno in telesno počutje ter je neposredno povezan s sluhom. Terapije za poslušanje, kot je npr. Safe and Sound Protocol (SSP), z zvokom pomagajo spodbujati vagusni živec, kar zagotavlja sprostitev in občutek varnosti [Porges, 2013].

Ko je ta živec ustrezno stimuliran, se počutimo manj tesnobno, imamo več nadzora in se bolje spopadamo s stresom.

Lahko si jo predstavljate kot gumb za ponastavitev telesa. Stimulacija vagusnega živca nam pomaga preklopiti iz stanja "boj ali beg" v stanje "počitka in okrevanja", v katerem se telo lahko zdravi, um pa je bolj sproščen [Dolphin et al., 2022].

Uporaba terapije s poslušanjem

Terapija s poslušanjem je lahko zelo učinkovita za ljudi, ki trpijo zaradi tesnobe, travme, težav s senzoričnim procesiranjem in celo fizične bolečine.

Orodja, kot je Safe and Sound Protocol (SSP), so posebej zasnovana za reševanje teh vprašanj.

SSP je več kot le glasba.

Gre za skrbno zasnovano zdravljenje, ki uporablja patentiran algoritem. Da bi uravnal vaš živčni sistem in vam pomagal, da se boste počutili bolj uravnoteženi in močnejši [Porges et al., 2014].

Raziskave na primer kažejo, da so se pri otrocih z avtizmom, ki so uporabljali SSP, močno izboljšale njihove socialne spretnosti, sposobnosti poslušanja in čustveno ravnovesje [Squillace et al., 2022].

SSP se uporablja tudi pri ljudeh s travmo, da bi jim pomagal biti manj napeti ter se počutiti varnejše in bolj povezane [Rajabalee et al., 2022].

Terapija s poslušanjem ni namenjena le zmanjševanju simptomov, temveč pomaga postaviti temelje za dolgoročno duševno zdravje.

Zakaj je terapija s poslušanjem danes tako koristna

Današnji svet je stresen. Veliko ljudi se sooča s stalnim pritiskom, negotovostjo in izzivi, ki lahko porušijo ravnovesje našega živčnega sistema.

Terapija s poslušanjem ponuja nežen, neinvaziven način za ponovno vzpostavitev ravnovesja našega sistema.

Še posebej je koristna, ker vam ni treba zavestno razmišljati o svojih mislih ali občutkih, kar je včasih težko. Namesto tega deluje prek vašega telesa, tako da se počutite bolje od znotraj navzven [Finn & Fancourt, 2018].

Ker gre za varen, dostopen in celovit pristop, je terapija s poslušanjem privlačna za številne ljudi.

Ne glede na to, ali ga uporabljate skupaj z drugimi terapijami ali samostojno, je učinkovit način za pomiritev živčnega sistema. To omogoča srečnejše in bolj zdravo življenje [Chlan et al., 2018].

Zaključek: prilagodite se dobremu počutju

Terapija s poslušanjem je več kot le trend dobrega počutja, saj gre za znanstveno utemeljen način zdravljenja in uravnovešanja živčnega sistema.

Z zavestnim delom z zvoki lahko izkoristite naravno zmožnost možganov, da se spreminjajo, umirijo vaš um in izboljšajo vaše splošno počutje [Ellis & Thayer, 2010].

Ne glede na to, ali trpite zaradi tesnobe, travme ali vsakodnevnega stresa, je lahko terapija s poslušanjem močno orodje, ki vam pomaga, da se počutite bolj povezani, močnejši in mirnejši.

Viri:

• Chatterjee, D., Hegde, S. in Thaut, M. (2021). Nevronska plastičnost: Podlaga glasbenih intervencij pri nevrorehabilitaciji. Nevrorehabilitacija.
• McCorry, L. K. (2007). Fiziologija avtonomnega živčnega sistema. American Journal of Pharmaceutical Education.
• Porges, S. W. (2013). Polivagalna teorija: nevrofiziološki temelji čustev, navezanosti, komunikacije in samoregulacije.
• Dolphin, H., Dukelow, T. in Finucane, C. (2022). Komplementarna vloga transkutane stimulacije vagusnega živca pri modulaciji nevrokardiovaskularne in kognitivne učinkovitosti. Na mejah nevroznanosti.
• Porges, S. W., Bazhenova, O. V., Ball, E. in Lewis, G. F. (2014). Socialna vključenost in perspektive navezanosti pri preučevanju socialnega vedenja.
• Squillace, M., Porges, S. W., & Lewis, G. F. (2022). Študija primera o učinkih programa Safe and Sound Protocol (SSP) za avtizem. Journal of Autism and Developmental Disorders.
• Rajabalee, Y., Porges, S. W., & Lewis, G. F. (2022). Safe and Sound Protocol (SSP) in okrevanje po travmi: Študija primera. Harvard Review of Psychiatry.
• Finn, S., & Fancourt, D. (2018). Biološki vpliv poslušanja glasbe v kliničnih in nekliničnih okoljih: sistematični pregled. Napredek pri raziskovanju možganov.
• Chlan, L., Heiderscheit, A. in Skaar, D. J. (2018). Ekonomsko vrednotenje glasbene intervencije za bolnike v enotah intenzivne terapije, ki jo usmerja bolnik. Kritična medicina.
• Ellis, R. J. in Thayer, J. F. (2010). Glasba in (dis)funkcija avtonomnega živčnega sistema. Zaznavanje glasbe.